
Moški pevski zbor Pobje iz Črnega Vrha, ki mu dirigira Veronika Škedelj, je od drugega do šestega maja gostovali v Latviji, natančneje v Rigi, kjer se je zgodil 1. Riga Sings festival. Fantje so tekmovali v sakralni kategoriji in dosegli srebrno priznanje. Ob tem uspehu smo se pogovarjali s predsednikom društva Moški pevski zbor Pobje, Urbanom Rupnikom.
Urban, iskrene čestitke vsem pobom. Koliko časa ste se pripravljali na nastop v Rigi?
Da bomo na tekmovanje odšli v letu 2019, smo vedeli že takoj, ko je prišla Veronika s porodniškega dopusta, torej oktobra 2018. Takrat je imela v glavi tudi že program za nas in takoj smo začeli s pripravami. Potrebno je bilo izbrati samo še lokacijo. Ker v osnovi nismo profesionalni zbor, je poleti v ospredju delo ter dopusti, ki so raztreseni od junija pa vse tja do septembra, tako da takrat ni pričakovati povsem 100% obiska na vajah. Odločili smo se, da bomo verjetno največ časa imeli pred poletjem in začetek maja je bil idealen.
Kakšen program ste izbrali?
Veronika je verjetno ugotovila, da najlepše zvenimo in nam najbolj sede cerkvena glasba, zato smo tekmovali s sakralnim programom. Predstavili smo se s skladbami dveh slovenskih (J. Gallus in A. Makor) in enega poljskega skladatelja (P. Janczak). Program vedno izbere Veronika, saj se ji kot vedno prepustimo voditi…
Zakaj ste se odločili za nastop v tako oddaljenem mestu?
Kot že prej omenjeno je bila lokacija sekundarnega pomena. Najvažnejši nam je bil termin.
Kakšni so bili občutki takoj po nastopu?
Na samem tekmovalnem nastopu smo večinoma slišali le sami sebe, tako da smo si lahko ustvarili bolj osebno oceno kot kaj drugega. Bil sem kar zadovoljen. Glede ostalih pa lahko rečem, da kakšnega razočaranja ni bilo čutiti. To sklepam po tem, da smo po nastopu vsi skupaj v bližnji gostilni spili sicer drago, a sladko pivo in zapeli nekaj narodnih pesmi, ki so pritegnile publiko.

Kaj pa po prejemu srebrnega priznanja?
Ob podelitvi so povedali tudi točke. V naši kategoriji so začeli s precej nizkimi ocenami, kar ni dajalo dobrega občutka, sploh na odru pred precejšnim številom ljudi. Kmalu so bile točke že v rangu precej močnega srebrnega priznanja. To je rezultat, s katerim smo bili že zelo zadovoljni. Vsekakor je bilo čutiti tudi malce grenkega priokusa, ker nam je na koncu zmanjkalo precej malo do zlatega priznanja. Mislim pa, da so z rezultatom bili po premisleku vsi zadovoljni, saj smo bili zelo dobri v kar močni konkurenci.
Koliko časa ste potovali – kaj vse ste si ogledali?
S potovanjem smo začeli 2. maja ob 5.30 v Črnem Vrhu. Naš odhod so pospremili naši najbližji in nam zaželeli srečno pot in uspešno tekmovanje. Podarili so nam tudi majice z našim logotipom in z narisano Slovenijo, kjer je naš dom. Prvi dan smo takoj po večerji imeli še zadnje resne vaje in tako je prišel 3. maj. Ta dan smo imeli zaseden z upevanjem, tonsko vajo in tekmovanjem. Po tekmovanju smo imeli čas za sprostitev in druženje. V soboto 4. maja smo si dopoldne ogledali staro mestno jedro, popoldne pa smo se odpravili še bolj proti severu tja do Baltskega morja. Zvečer je bila zaključna prireditev s podelitvijo, ki je bila organizacijsko izjemno izvedena! V nedeljo smo bili dopoldan v živalskem vrtu, popoldne pa smo se prosto sprehajali po mestu. V ponedeljek smo dopoldne spakirali potovalke in se odpravili na letališče. V Benetkah smo pristali ob 17.30 in se nato vrnili v Črni Vrh, kjer se je naše potovanje končalo z lepim sprejemom.

Kaj je bilo pobom v Rigi najbolj všeč – morda vas je kaj še posebej presenetilo?
Mislim, da je bilo Pobom najbolj všeč, da smo si po petih letih zopet vzeli čas in se odpravili na tekmovanje. Tam smo si pokazali, kaj zmoremo, če smo na vajah redni in se maksimalno potrudimo. Seveda si takega tempa vedno ne moremo privoščiti, saj smo ljudje ob koncu tedna utrujeni in nihče nima samo obveznosti s pevskimi vajami Pobov.
In še odziv domačih – kako je bilo, ko ste prišli v nazaj v Črni Vrh?
Vsi poznamo naše domače, tako da sprejem v Črnem Vrhu ni bil nikakršno presenečenje. Bil je zelo lepa gesta, ki priča, da so nas v prvi vrsti pogrešali, kot drugo pa, da tak dosežek ni vsakdanji. Vsekakor najlepša hvala vsem, ki so se potrudili in pripravili tak sprejem z vso hrano in pijačo. Zahvalil bi se tudi vsem ostalim, ki so nam čestitali za prejeto srebrno priznanje!
Kako naprej – kakšni so plani glede nastopov in tekmovanj?
Kot sem že omenil, tak tempo in toliko odrekanja, kot je potrebno za Pobe, da se uspešno pripravimo in izpeljemo mednarodno tekmovanje, je za nas vsako leto nemogoč plan. Tekmovanje je tudi finančno precej velik zalogaj in potrebujemo malo več denarja na kupu, da potem speljemo tako akcijo. Glede planov za naprej pa: poskusili bomo z dodajanjem vokalne tehnike na vajah, saj bi s tem največ doprinesli k boljšemu zvenu zbora. Tako tekmovanje, kot je bila Riga, je v planu čez 2,3 leta. Glede ostalih nastopov se plani ne spreminjajo. V ospredju so še vedno lokalne revije in dogodki, potem občinska revija, Primorska poje, razna povabila zborov, …. V tem letu moramo izpeljati še koncert za 15 obletnico, ki smo ga dolžni še od lani.
Lovrenc Habe
