Bernardov večer je odpadel zardi premalega števila prijav – poskusili bodo decembra

Nataša Hvala je v knjigi Divje babe na žlikrofih nekaj besed namenila tudi Bernardu Čuku. Zapisala je, da za Bernarda danes vsi pravimo, da je bil vaški posebnež. Priznati pa mu moramo, da je bil tudi kulturnik in novinar. Zato vsako leto v njegov spomin kulturno-umetniško društvo Sloga organizira Bernardov večer. Letos bi moral biti na kulturni dan, 8. februarja, ob 19. uri, saj so v KUD-u pripravili kviz o manj znanih dejstvih o Francetu Prešernu, vodil pa bi ga Franc Jereb. Ker ni bilo zadostnega števila prijav, je kviz odpadel.
Kviz bodo v KUD-u poizkusili izvesti okoli 3. decembra, na obletnico Prešernovega rojstnega dne. Upajo, da bo takrat dovoj prijav. 
Spodaj si lahko preberete še več o Bernardu Čuku iz knjige Divje Babe na Žlikrofihavtorice Nataše Hvala.
Že v osnovni šoli je kazal posebno nadarjenost za pisanje in recitiranje. Škoda, da ni mogel nadaljevati šolanja. Tega mu niso dovoljevale skromne domače razmere. Živel je z mamo na skromni kmetiji. Ko je ostal sam, pa mu je družbo delal njegov zvesti pes Dudek. Ta je po njegovi smrti najbolj žaloval.
Spominjam se, da je že v 8. razredu napisal komedijo, in sicer tako, da so imeli vloge vsi sošolci z razrednikom vred. Nekaj vaj so imeli, a do uprizoritve ni prišlo. Želja po pisanju in nastopanju na odru ga je spremljala vse življenje. Kaj kmalu se je vključil v dramsko društvo in postal tudi njegova gonilna sila. Bil je dober recitator in igralec. Ni bilo proslave ali igre, da ne bi nastopal. Skrbel pa je tudi za razsvetljavo, ozvočenje in podobno. Najbolj je užival kot igralec. Znašel se je v vsaki vlogi in tudi v vsaki situaciji.
Nekoč smo gostovali z neko igro. Oder mu je bil neznan. Kar naenkrat mu je zmanjkalo odra in je padel pred gledalce. Vendar je naredil tako sceno, kot da to paše
v kontekst igre. Bilo je smeha še pa še. S svojim humorjem je znal zabavati ljudi okrog sebe. Šale je stresal kot iz rokava. Včasih smo se mu po vajah nasmejali do  solz.