Zgodba o letošnjem filmskem vikendu

Letošnja ožja snemalna ekipa, po 10 kilometrskem teku po Zadlogu.

Slaba dva meseca nazaj sem si končno priskrbel vozniški izpit. Lahko rečem, da sem si ga priboril v teh koronskih časih. Vsa zapiranja ustanov in naročanja na snidenja na upravni enoti so podaljšala urejanje tega izpita krepko v to leto. Ampak zdaj izpit imam in mati je na morju, zato sem lahko vzel njen avto in se z njim odpravil v Zadlog. Prvič sem se cjakal po vseh tistih ovinkih čez Žiri in ko sem zgrešil potreben ovinek, ki mi ga je pokazal Google Maps, sem se vozil nepotrebno po še več ovinkih, da raje ne vem koliko dodatnih kilometrov sem si nakopičil. Glava je bolela. Dobrodošlica z jegerčkom ji ni slabo dela.

Mišičnjak bo predfilm dokumentarnega filma o covidu na podeželju.
Mišičnjak bo predfilm dokumentarnega filma o covidu na podeželju.

Ja, zdaj smo dovolj stari, da tudi kaj spijemo, 10 let nazaj je bilo drugače. Miha in jaz sva navdušenca nad koktajli, zato sva bila zadolžena za bartenderja vikenda. Izbran koktajl snemanja je bila osvežujoča klasika – mojito. Ta se je v kratkem po tem, ko sem prispel v Zadlog, kjer imamo vsako leto štab snemalnega vikenda, manifestiral v mojih rokah. To je bil začetek resnično “vzem si ga lagano” snemalne vikenda.

V petek sva v Zadlog prišla Miha in jaz, ponavadi nas je bilo več. To leto se resnično čuti kot zaključno ali pa vsaj mejniško, saj so vrste snemalcev postale resnično kratke. Ali bolje rečeno, vrsta. Po večerji, ki je bila postrežena takoj po mojem prihodu, smo šli skupaj čez scenarij in ga malo dodelali. To ni bilo tako težko, saj scenarij ni imel besedila oz. dialogov. Bila je zasnova za snemanje – kaj se posname in kje se posname. Dodelali smo vloge, dodali nove prizore, premislili o sporočilnosti filma in … to je bilo to. Zaradi kratkosti filma smo imeli dovolj časa za druženje in uživanju v drugem mojitu.

Naslednje jutro sta prišla dolgoletni član snemalne ekipe Urban in njegova partnerica Alenka.  Čas za akcijo. Odpravili smo se v klanec v gozd posneti prizore s hribarji – Urbanom, Alenko in Srečkom in seveda Mišičnjakom ter njegovim snemalcem in pravim snemalcem. Čas je za razkritje: letošnji kratki film nosi naslov Mišičnjak. A slednji nima mišic, saj je možakar miš. No … Snemali smo malo po scenariju, malo pa improvizirali. Četudi je bilo nekaj zapisano v scenariju je lahko bilo za kakšnega igralca improvizacijsko, ker … kdo pa bere scenarij? Snemalni del dneva se je tako zaključil zelo hitro. Sploh pa je bilo letos snemanje prizorov ekstremno prepleteno z ležernim druženjem. To je tisto, ko mladina odraste in ima na tedenski ravni toliko dela, da pride snemalni vikend res že skoraj kot dopust. No in ker smo imeli res malo za posneti. Sobota je bila tam na gozdu že zaključena. In se je nadaljevala v obliki kosila, pa koktajlov in Srečka, ki se želi igrati s frizbijem. Nadaljevalo se je s premikanjem starega kavča na traktor, tako da je bil pripravljen za večerni kres, pa pohod na Špičasti vrh in kot omenjeno: večerni kres obdan z žarnimi dobrotami. Sobota, lahko noč.

Nedeljo sem začel zadnji v hiši. Ljudje so že pojedli zajtrk, jaz pa sem bil še zmeraj v postelji. Rad spim. Ja. Po zajtrku je šla polovica snemalne ekipe nabirat koprive za kosilo, druga polovica pa je … delala neke bedarije na dvorišču. Ni dvakrat za reči, da je bil to frizbi. Ko smo se vsi zbrali smo šli posneti zadnje manjkajoče prizore v filmu na travnik, v gmajno, v kuhinjo in v sobo. Tako se je tudi nedeljski snemalni del zaključil zelo hitro. Upam si trditi, da se je občutil kot najkrajši snemalni vikend do zdaj. Kratek, a sladek. Tako kot bo tudi to desetletno obdobje zapisano v spomin starca mene. 70-letnega mene, ki bo upam, še zmeraj v srcu nosil strast do filma. Takšnega in drugačnega.

Snemalni vikendi v Zadlogu so bili skozi leta definitivno svojevrstni. V pozna najstniška leta in mlada odrasla so mi prinesli veliko zabavnega druženja z osebami iz cele Slovenije, izkušnje v snemanju filmov in smernico v poletjih, ko sem točno vedel kdaj bo Vikend. Z veliko začetnico. Hvala, Lovrenc, za to izkušnjo.

Andraž Corn

PS: Film bo premierno predstavljen na 10. večeru domačega filma, 14. avgusta 2021, ko bomo predstavili tudi dokumentarni film o Covidu na podeželju. Predpremiera bo dan prej, 13. avgusta v Zadlogu, ponovitev premiere pa dan kasneje, 15. avgusta, na Medvedjem brdu.