PREDGRIŽE

 

Predgriže so eno od naselij na Črnovrški planoti. Ležijo na nadmorski višini 662 m ob pomembni prometni povezavi, regionalni cesti Godovič-Ajdovščina. Po podatkih iz leta 2016 štejejo 164 prebivalcev.

Če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, lahko ugotovimo, da ime naselja izhaja iz samostalnika griža, ki pomeni “pust, s skalami in kamenjem pokrit pas, predel zemlje”.  Iz tega lahko sklepamo, da so se ljudje prvotno naselili v Grižah, šele kasneje pa ob robu polja, na bolj rodovitnih tleh. Ker je bil naslednji kraj naseljevanja pred prvotnimi grižami, “pred grižami”, so kraj poimenovali Predgriže. Ta sklep potrjujejo tudi prve kmetije, ki so nastale ob prvotni poti med Godovičem in Črnim Vrhom. Prva med njimi, pri Kališerju, je bila zgrajena pred 400 leti. Poslopje je bilo namenjeno popotnikom, ki so si tu lahko odpočili, okrepčali ter nakrmili konje. Pot je vodila čez Vrhnjivje, skozi Dolnjo vas, čez Kljuko, na Vrhgriže ter navzdol do Godoviča. Ozko stezo, primerno le za pešce in konje, naj bi po pripovedovanju, za lažji prevoz tovora, kasneje v času Ilirskih provinc uredili Napoleonovi vojaki. Ostanke te tovorne poti, ki je danes le še steza, lahko še zmeraj opazimo. Na Vrhnjivju ter ob poti čez Kljuko sta še danes vidna dela poti, ki so ju usekali vojaki. Prav tako na pozabljeno pot opominjata dve znamenji, križ na Vrhnjivju ter kipec Matere božje, ki je včasih stal v skromni leseni, danes pa v obnovljeni kapelici. Pot skozi Predgriže, kot jo poznamo danes, je bila zgrajena kasneje. Takrat so ljudje začeli graditi manjše hiše ob cesti, to so bili bajtarji z nekaj njivami ter mali obrtniki(kovači, čevljarji…). Preživljali so se z obdelavo zemlje, živinorejo in spravilom lesa, ki je prinašal dodaten prihodek. Moški so bili skoraj pri vsaki hiši pintarji, grabljarji in pletarji, ženske pa predice in klekljarice, delali pa so v mrzlih zimskih mesecih. Sejali so tudi lan, ga trli v Habetovi terilnici, nosili tkat v Zakrižno Goro in platno uporabljali za posteljne rjuhe in moške srajce. V Grižah, bogatih z apnencem ter lesom, so bile pogoste tudi apnenice, ki pa so zahtevale veliko vloženega dela in časa.

Dandanes se z ekstenzivnim kmetijstvom ukvarja le še nekaj ljudi. Večinoma se ljudje na delo vozijo v bližnja mesta kot so Idrija, Logatec in Ajdovščina, mlajše generacije pa obiskujejo Osnovno šolo Črni Vrh, ter kasneje nadaljujejo šolanje v večjih mestih.

Predgriže so bogate s kraškimi pojavi. Prav tu, na severnem obrobju, poteka meja med dolomitom, ki pokriva večji del Črnovrške planote, ter zgornjekrednim apnencem. Najbolj znani predstavnici zakraselosti kraja sta Ciganska in Golobeja jama. Slednja je pogosto obiskana, saj z širokim navpičnim vhodom ponuja odlične pogoje za spust po vrvi, tako za začetnike jamarstva kot tudi trening gasilcem. Prav tako zanimiva je tudi Ciganska jama, ki z dolžino 277m omogoča nepozabno izkušnjo jamskega sveta polno kapnikov, kapniških zaves ter ozkih prehodov.

Poleg kraških pojavov, so vredne ogleda tudi Vrhgriže, kjer je lep razgled na Črnovrško planoto. Zaradi majhnega svetlobnega onesnaženja je na nadmorski višini 726m tam tudi observatorij, ki v jasnih nočeh omogoča nemoteno opazovanje nočnega neba.

 

Žiga Bizjak