?? ????????: ?????? ????? – ČRNOVRŠKE NOVICE

?????? ????? je glavnino življenja preživel v Avstraliji, leta 2012 se je vrnil v domač Črni Vrh. Od takrat naprej so vaško središče s parkom, številne turistične table, kapele in stene javnih zgradb bistveno bolj urejene. Pred epidemijo je ustanovil sekcijo harmonikašev KUD-a Sloge. Na vajah se je zbiralo do 17 ljubiteljev tega inštrumenta. V prvih pomladnih dneh, ko se je sneg na Planoti stopil in so na plano prišli zvončki, trobentice in žefrani, in da, seveda, tudi plevel, s katerim se je toliko časa ukvarjal v parku, se je njegovo živahno in trdoživo srce ustavilo.

Viktor je od 18. leta kot imigrant živel v Avstraliji. Priznaval je, da delovnih izkušenj ni imel, a se je registriral kot malar. Od tedaj je precej let delal kot malar, nekaj časa tudi kot samostojni obrtnik. Ko ga je zdravje zaradi vseh kemikalij delno zapustilo, je bil 15 let varnostnik. Imel je svoj avto, s katerim se je vozil po Melburnu in iskal morebitne prestopnike. Našel jih je kar nekaj, a v veliki nevarnosti ni bil nikoli, kljub temu, da je imel orožje pri sebi. »Če ti ne boš uporabil orožja, tudi kriminalec ne bo« je bil prepričan varnostnik Viktor. Skrbnik varnosti je ostal vse do zadnjih dni bivanja v Avstraliji. Nekaj desetletij je bil tudi hišnik in član Slovenskega društva v Melburnu.

Leta 2012 se je odločil, da pride nazaj na črnovrško planoto, k bratu Tinetu. Po njegovem se je v Črnem Vrhu kar nekaj spremenilo. Vaško središče je ostalo približno tako, kot se ga je spominjal, nekateri posamezniki pa so dobro popravljali in obnavljali svoje stvari. Veselilo ga je, da so ljudje še vedno domači in prijazni. Ni pa mu bila všeč disciplina – vedenje nekaterih služb, saj dela niso bila opravljena do konca. Leta 2019 mu je bila trn v peti postavitev turistične table v parku. »Res je, tabla je zelo lepa, lepe slike, lepo zapisano. A delavci, ki so prišli tablo postavit, so jo postavili in nič drugega. Vse je ostalo tam, pospravili niso nič.« Vajen navad iz Avstralije, kjer ljudje naredijo vse od začetka do konca, je nekaj časa čakal, da se delavci vrnejo. Ker pa je bilo delo že plačano, je predvideval, da jih več ne bo. Ker jih res ni bilo, se je zadeve lotil skupaj s prizadevno ekipo črnovrščanov. Odstranili so kamenje, poravnali zemljo, posadili rožice in uredili malenkosti. To delo pa je le delček velikega mozaika v obnovi parka.

Začelo se je pri avtobusni postaji, nato pa je pogled in delo usmeril v park. »Park ni bil zanemarjen, ampak potreben temeljite obnove,« se je spominjal Viktor. Skupaj s prizadevnimi domačini, ki so prispevali materialno, denarno in moralno podporo pri obnovi, je zadnjo soboto v septembru 2015 pripravil druženje ob odprtju prenovljenega parka. Od tedaj naprej je vsakoletno, večkrat mesečno prostovoljno urejal park (čistil fontano, kozolček, pulil plevel po poteh, čistil avtobusno postajo, barval klopi in mize, odstranjeval mah po obeh spomenikih …). Veliko pa je financiral sam – material za fontano, betonske robnike, cement … Lesene klopi, mizo in rože je prispevala krajevna skupnost. Gredice v parku je tedensko čez sezono urejala krajanka Majda Bajec.

Viktor se je lotil tudi obeh spomenikov – Dr. Frančišku Lampetu in Mateju Cigaletu. Spomeniki so bili polni mahu, zamazani in z razbitimi vogali ter počenim cementom. Lampe se je naprej peljal na občino, kjer so mu rekli, da spomeniki niso v njihovi pristojnosti, pač pa za njih skrbi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Novi Gorici. Slednjim je poslal pismo, a več tednov zaman čakal na odgovor. Zato je vzel krtačo in vedro ter začel čistiti. Sedaj sta spomenika s strani domačih strokovnjakov že popolnoma obnovljena. Pisma pa seveda po enajstih letih še vedno ni, s tem tudi dovoljenja ne. »To je čista neumnost, mene že ne bodo imeli v tej neumnosti. Kaj delajo ti ljudje« se je spraševal nekdanji Avstralec, ki zagotavlja, da je obnova spomenika potekala po strokovni poti kvalificiranih ljudi. »Torej ne glede na to, da gre za prostovoljno delo, je bilo treba paziti na profesionalen pristop« je večkrat poudaril Viktor. Po točno določenih merah so pripravili luknje za vodo do fontane in za elektriko.

Že leta 2012 smo v zapisniku seje KS Črni Vrh lahko brali, da naj bi prihodnje leto v sklopu obnovitve kanalizacije in vodovoda občina začela obnavljati vaški trg. Fizično se od tedaj ni spremenilo nič. Viktorja ni skrbelo, da bi ustrezne službe prekopale park, saj pod njim, razen do fontane, ni vodovoda in kanalizacije. Ni pa se strinjal z novo postavitvijo avtobusne postaje, ki naj bi po načrtih bila na drugi strani parka. »Avtobusna postaja sedaj funkcionira zelo dobro. Zakaj bi trošili denar za take neumnosti?« se je spraševal in hkrati upal, da se celotno vaško središče uredi čim prej. Obnove žal ni dočakal.

Leta 2019 je »njegov« park v upravljanje prevzela idrijska komunala. Povedal je, da so delavci sprva zelo slabo opravili svoje delo, a ko jih je pozval k pozornejšemu delu so delali bolje. Poudarjal je, da delavci komunale le pokosijo in odnesejo veje in smeti, čeprav je dela mnogo več. »15 tisoč evrou dobi Komunala za delo, ki je bilo prej naše – prostovoljno. Nič narobe, le naj se izkažejo!« je kritiziral Viktor. Tudi v času epidemije in naprej se delavci niso izkazali po njegovih željah, predvsem pa delo ni bilo vredno 15. tisočakov letno. Njegova želja, da bi za park spet skrbeli domačini, je bila februarja 2023 s strani predsednika KS predana aktualnemu županu.

Na vprašanje, kaj mu je v Črnem Vrhu najbolj všeč, je brez pomisleka odvrnil: Krasna narava in prijazni ter dobrosrčni ljudje. To izjavo je podkrepil z dejstvom, da so Črnovrščani darovali skoraj 1500 € za obnovo parka, kar je povsem nad njegovimi pričakovanji. Ne glede na to pa je dejal, da ima denar veliko vrednost, a podpora sokrajanov je vredna 10-krat več. Vesel je bil številnih krajanov, ki so prišli k njemu v park in dejali: »Ali lahko kaj pomagam?« Nato je izpostavil še družino, ki je večkrat prišla do njega in vsi so mu pomagali. Od najstarejše gospe do nekaj let starega otroka. Vesel je bil vsake pomoči – tako fizične kot moralne. Nato je za trenutek obmolknil in po kratkem premisleku odločno dejal: »Denar ni vsepovsod, dobra volja pa je.«

Viktor je bil zelo dejaven tudi v zadnjih letih življenja. V pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih je stanovalce doma starejših občanov, ki so redno prihajali v park, pogosto razvedril s harmoniko. Obnovil in poslikal je kar nekaj kapelic. Svoje ideje in izkušnje je delil na uvodnih sestankih Liste odgovorni za občino Idrija, leta 2022 je kandidiral v svet KS Črni Vrh. Za namen predvolilnega srečanja sva skupaj skakala po lestvi v dvorani in napenjala rjuho, ki je služila kot projekcijsko platno. On je bil na vrhu lestve in zapenjal žebljičke, jaz sem spodaj držal lojtro. Pa sem mu rekel, da grem jaz gor, ker je nevarno. A ni popustil. Trmast je bil do konca.

V zadnjem mesecu življenja je navdušeno pozdravljal idejo ravnateljice OŠ Črni Vrh, ki je hkrati tudi uresničitev njegove večletne želje, da bi za obnovo parka skrbeli učenci, saj bi tako oni znali ceniti delo in bi ga imeli za svojega. Pri tem je bil konkreten, saj je 24. 2. 2023 pisal KS Črni Vrh, da bi lahko učenci:

– narisali nekaj motivov na fontano v parku (pri tem se je ponudil, da podari barve in črnila),

– izdelali ali obnovili oglasne deske pri trgovini in v parku,

– populili plevel na poteh,

– pobarvali pevsko sobo v domu krajanov, pri tem pa je ponudil pomoč harmonikašev.

Sočasno pa je KS Črni Vrh prosil, da:

– dajo dovoljenje, da lahko pri vhodu v park namesti palčka, 1 meter visokega,

– v park dodajo nekaj igral za otroke (na lastno odgovornost),

– uredijo eno javno luč, ki bi svetila na kozolec in fontano v parku. Dodal je, da je trenutno elektrika v fontano speljana iz privatne hiše in predlagal, da se je napelje iz pisarne KS.

Poln park nastopajočih in gledalcev. Foto: ŠH

Viktor je povezal Črnovrščane. Bil je trmast, delaven, odgovoren in natančen, pa tudi družaben, prijazen in neposreden. Mož beseda, fant od fare! Neuradno smo ga klicali »fuc**** Viktor!« Sam sebe pa »trouble maker«, »ustvarjalec težav« po naše. Ker če mu kaj ni bilo prav, je to glasno povedal. Če je videl napako, jo je sam nemudoma popravil in si tako včasih nakopal tudi težave. A nikoli ni bil škodoželen, še manj pa zamerljiv. Bil je odprtega duha, iskriv in vedrega srca. Predan Črnemu Vrhu je bil do zadnjega diha.

Čeprav pravijo, da so vsi ljudje nadomestljivi … on ni. Črni Vrh ne bo več to, kar je bil.

Zbogom Viktor in hvala za vse!

Lovrenc Habe