Mednarodno leto jam in krasa je iniciativa Mednarodne speleološke zveze, ki jo sestavlja 54 nacionalnih jamarskih organizacij. Pod sloganom »raziskujmo, spoznavajmo in varujmo« si tako tudi z vašo pomočjo želimo:
- izboljšati razumevanje javnosti o tem, kako se jame in kras vsak dan dotaknejo življenja milijard ljudi
- spodbujati pomen jam in krasa skozi trajnostni razvoj, še posebej na področju kakovosti in količine pitne vode, kmetijstva, geo- in ekoturizma ter naravne in kulturne dediščine
- prikazati, zakaj raziskovanje in primerno upravljanje jam in krasa pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in kvaliteto okolja
- zgraditi široko mrežo izobraževalnih aktivnosti, povezanih z znanostjo o jamah in krasu
- ozaveščati pomen interdisciplinarnosti znanosti o jamah in krasu ter njihovega upravljanja ter s tem poudariti interakcije med različnimi vejami znanosti in upravljanja, ki so potrebni v prihodnjem raziskovanju, poučevanju in varovanju okolja
- vzpostaviti trajna partnerstva, ki bodo zagotavljala, da se bodo aktivnosti, cilji in dosežki Mednarodnega leta jam in krasa nadaljevali tudi v prihodnosti.
Še več o tem si lahko preberete na tej povezavi, pogledate pa lahko tudi Prispevek RTV Slovenija
Spomnimo …
Kras v Sloveniji v glavnem delimo na popolni kras, to so debeli skladi apnenca, ki vsebujejo vse kraške pojave in ga najdemo na Notranjskem in v visokogorju, ter na nepopolni kras, to so plitvi skladi apnenca, ki vsebujejo le površinske kraške pojave in ga najdemo na Dolenjskem in v Beli krajini.
Sicer pa v Sloveniji prevladujejo klasični dinarski kras (Kras, Primorska, Notranjska in Dolenjska), visoki kras (Trnovski gozd, Snežniška planota), rečni kras (dolomit, predvsem osrednja Slovenija), visokogorski kras (Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe) plitvi ali izolirani kras (manjše zaplate apnenca ali apnenega konglomerata).
Kraško površje nastane zaradi raztapljanja apnenca, ki je ena od prevladujočih kamnin v dinarskem svetu (apnenec in dolomit 80 % vseh kamnin). Zaradi tega nastajajo kraške oblike, ki jih delimo na površinske (vrtače, uvale, polja, slepe doline, udorne vrtače ali koliševke, ponikalnice) in podzemne (kraške jame in brezna), lahko preberemo na Wikipediji.