Po nekajletnem premoru se je Moški pevski zbor Pobje letos aprila znova odpravil na gostovanje, tokrat v Aumetz na severovzhodu Francije, kjer je med 11. in 13. aprilom 2025 potekal mednarodni festival zborovskega petja Mines en Chœurs. Pobudo za udeležbo sta podala idrijski župan Tomaž Vencelj in Mme Marie Lebrun (Mimi), ki že dolga leta neguje kulturne stike z Aumetzem — mestom, s katerim je Idrija pobratena.
Pot se je začela sredi noči in nas z avtobusom vodila čez Nemčijo vse do francoske pokrajine Lorene. Kar štirinajsturno vožnjo smo si olajšali s krajšimi postanki in bogatim zajtrkom: domač pršut, skrbno pripravljeni narezki in sladice. Po prihodu v Aumetz smo že prvi dan ogreli grla — sledile so intenzivne vaje z ostalimi
zbori ter nastop v kulturnem centru Opderschmelz v Dudelangu, Luksemburg. Festival je združil pevske skupine: Cantus Gaudium iz Luksemburga, La Martinella iz Italije, Les Voix de l'Est in Iroise iz Francije ter nas, MoPZ Pobje iz Slovenije.
Zaključek večera je bil pravi glasbeni spektakel: skupna izvedba Verdijeve “Va, pensiero”, ki je z močnim čustvenim nabojem povezala več kot sto pevcev v eno samo zvočno simfonijo.
Sobota je bila namenjena tako glasbi kot raziskovanju lokalne dediščine. Ogled rudnika železa v Aumetzu se je hitro spremenil v nenadejan akustični koncert, ko smo v eni izmed dvoran zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Popoldne smo nastopili v cerkvi sv. Gorgona, tik ob prizorišču festivalskega sejma. Tam smo si pred koncertom privoščili nekaj sprostitve – pomerili smo se v vožnji z avtomobilčki, merjenju moči pesti in streljanju z zračno puško. Zvečer je sledilo še prijetno druženje z domačini in ostalimi.
Nedeljo smo začeli s krajšim izletom v bližnji Luksemburg. Tam smo se podali na panoramsko plovbo po reki Moselle, kjer smo zapeli nekaj naših zimzelenih pesmi — spontani nastop, ki je popestril plovbo našim sopotnikom. Dan smo zaokrožili z novim nastopom, tokrat v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Audun-le-Tiche. Za piko na i je sledila še zaključna skupna večerja, kjer ni manjkalo domovinskih pesmi; harmonike, bariton in kitara pa so ustvarili tisto domače vzdušje, ki ga na takšnih poteh posebej cenimo.
Z vsakim nastopom smo ponosno predstavljali slovensko pesem, na vsakem korakugostovanja pa tudi slovensko kulturo — predvsem glasbo — ter našo občino Idrija, ki s francoskim Aumetzem že več kot dvajset let neguje vezi pobratenosti. Prav ta odgovornost je dajala našim nastopom dodatno težo. Verjamemo, da smo z uspešnimi izvedbami in iskrenim pristopom pomembno prispevali h krepitvi prijateljskih odnosov med mestoma.
Gostovanje v Aumetzu ni bilo zgolj koncertna izmenjava — bilo je tkanje novih vezi, širjenje pevskega repertoarja in potrjevanje, da je pesem še vedno most med ljudmi in kulturami. Z lepimi spomini in novim zagonom smo se vrnili domov, bogatejši za eno izjemno izkušnjo. Iskrena zahvala gre občini Idrija z županom Tomažem Vencljem, podjetju Gostol Gopan d.o.o. ter vsem ostalim podpornikom, ki so s svojo pomočjo omogočili naše sodelovanje na festivalu in tako prispevali k ohranjanju ter širjenju slovenske kulturne dediščine tudi v tujini.
Matej Rupnik
